languageswitcher

Header menu slo

Contatti top slo

Nedelja, 20 Oktober 2019 10:42
Župančičeva ulica 39, 6000 Koper - Capodistria | tel: +386 (0)5 627 92 90 | fax: +386 (0)5 627 92 91

OPOZORILO! Naša spletna aplikacija uporablja piškotke.

Piškotki so majhne datoteke, ki jih naložimo na vašo napravo, z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje. Preberi več

Sprejmi

Piškotki, ki jih uporabljamo za delovanje portala, v nobenem primeru ne škodijo ne Vam, ne Vašemu računalniku. Omogočajo izdelavo dokumentov preko pametnih e-obrazcev, merjenje statistike obiska, delovanje partnerskega (affiliate) programa, oglaševanja, deljenja vsebin preko družbenih omrežij in komunikacijo z Vami. Predvsem pa omogočajo boljšo in lažjo uporabo portala za Vas kot uporabnika.

Prosimo potrdite ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani (kliknite spodnji gumb Sprejmi).

Quinto Numero
INforma
Quinto Numero

Leto
Ottobre 2018
 

Numero 41
La Città
Numero 41

Leto 20
Gennaio 2016
 

Svet Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper je v skladu z 12. členom Statuta na svoji seji dne 7. oktobra 2006 sprejel naslednji

POSLOVNIK
SVETA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER



I. Splošne določbe

1. člen
S tem poslovnikom se ureja delo Sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: Svet) ter določajo pravice in dolžnosti njegovih članov (v nadaljnjem besedilu: svetniki).

2. člen
Seje Sveta so praviloma javne. Seje Sveta so lahko delno ali v celoti zaprte za javnost le, kadar Svet tako odloči zaradi varstva javnega interesa, ali kadar tako predpisujejo zakon, sam statut ali drugi normativni akti.

3. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se praviloma sklicujejo vsaka 2 (dva) meseca, izredne pa v nujnih primerih.

 



II. Konstituiranje Sveta

4. člen
Prva seja Sveta mora biti sklicana najpozneje v 1 (enem) mesecu po njegovi izvolitvi.

5. člen
Svet se konstituira z izvolitvijo predsednika in podpredsednika Sveta ter člana predsedstva.

6. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji.


 

III. Pravice in dolžnosti svetnikov

7. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, s statutom in s tem poslovnikom.

8. člen
Vsak svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta. Svetnik mora o opravičeni odsotnosti ali zadržanosti obvestiti predsednika Sveta. Tega mu ni treba storiti le v primeru, ko mu je to zaradi višje sile onemogočeno.

9. člen
Za sodelovanje na sejah Sveta so svetniki upravičeni do denarnega nadomestila. Višino le-tega določi Svet z ustreznim odlokom. Šteje se, da je svetnik sodeloval na seji, če je bil prisoten na začetku seje in če se je udeležil glasovanja o vseh točkah dnevnega reda.

10. člen
Vsak svetnik ima pravico podati zahtevo, interpelacijo ali predlog za definicijo določenega vprašanja, dobiti pojasnila in odgovore ter sprejeti določene ukrepe. Zahteva, interpelacija ali predlog morajo biti vloženi v pisni obliki, lahko pa so podani tudi ustno. Predsednik Sveta lahko zahteva, da se zahteva, interpelacija in predlog podajo v pisni obliki, če Svet meni, da je to potrebno zaradi jasnosti.


 

IV. Seje Sveta

11. člen
Seje Sveta sklicuje njegov predsednik v skladu z določili statuta.

12. člen
Obvestilo o sklicu redne seje Sveta, opremljeno s predlogom dnevnega reda in z gradivom o posameznih vprašanjih, ki bodo obravnavana na seji, se pošlje svetnikom najmanj 7 (sedem) dni pred dnevom sklica seje. Predsednik Sveta lahko izjemoma skliče sejo Sveta tudi v krajšem roku, vendar mora navesti razloge za takšno odločitev. Obvestilo o sklicu in gradivo za posamezno sejo se pošljeta tudi predstavnikom italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu ter predsedniku nadzornega odbora.

13. člen
Seje vodi predsednik Sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

14. člen
Člani Sveta imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam Sveta, sodelovati v delu Sveta in odločati. Prisotnost svetnikov na sejah Sveta se ugotavlja in beleži na začetku seje, ob preverjanju kvoruma in ob nadaljevanju dela po prekinitvi.

15. člen
Na seji predsednik uvodoma sporoči prisotnim imena svetnikov, ki so opravičili svojo odsotnost. V nadaljevanju predsednik preveri kvorum, nato svetnike seznani z imeni oseb, ki so bile vabljene na sejo.

16. člen
Na začetku seje Svet potrdi dnevni red. Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma, če so razlogi za njegovo razširitev nastali po sklicu seje in če gre za nujno zadevo.

17. člen
Prva točka dnevnega reda vsake seje se praviloma nanaša na potrditev zapisnika predhodne seje. Vsak svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik in zahtevati, da se le-ta ustrezno popravi ali dopolni. Zapisnik potrdi Svet.

18. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo na seji po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko Svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk.

19. člen
Razpravljavci lahko razpravljajo le o temah, ki so na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko posameznik ugovarja. O ugovoru odloči Svet.

20. člen
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji praviloma niso časovno omejene. Na predlog predsednika lahko Svet odloči, da lahko posamezni razpravljavec govori le enkrat in da je čas razprave omejen, vendar ne sme biti krajši od petih minut, ter da ima vsak govornik pravico do ene same replike, ki sme trajati največ tri minute.

21. člen
Član Sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, o nespoštovanju dnevnega reda ali o postopkovnem načinu, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo. Predsednik Sveta je dolžan dati pojasnilo glede očitane kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen z njegovim pojasnilom, o tem vprašanju odloči Svet brez dodatne razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali na trditev, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali pa zahteva dodatna pojasnila, mu predsednik Sveta da besedo takoj, ko jo zahteva.

22. člen
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

23. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo Sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsedujoči prekine sejo, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, ali če so potrebna posvetovanja in usklajevanja. Če je delo Sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. Če Svet ni končal razprave o določeni zadevi ali če o določeni zadevi ne želi odločati na isti seji, se na predlog predsedujočega razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej. Seja se konča, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

24. člen
Za red na seji Sveta skrbi predsedujoči.

25. člen
Na seji Sveta ne sme nihče razpravljati, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Predsedujoči seji Sveta je edini, ki lahko govornika opomni na red ali mu seže v besedo.

26. člen
V primeru kršitve reda med sejo Sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

  • opomin
  • odvzem besede
  • odstranitev s seje ali z dela seje.

27. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, če na kak drug način krši red na seji ali določbe tega poslovnika.

28. člen
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

29. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub večkratnemu opominjanju in odvzemu besede še naprej krši red na seji in tako onemogoča normalno nadaljevanje dela.

30. člen
Članu Sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Član Sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na nadzorni odbor, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji, vendar ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa.

31. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, tudi vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. V primeru hude kršitve reda lahko predsedujoči odredi izključitev javnosti s seje.

32. člen
Če predsedujoči ne more ohraniti reda na seji z rednimi ukrepi, sejo prekine.

33. člen
Navzočnost na seji oz. Kvorum se ugotavlja na začetku seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost , ali če to predlaga kateri od svetnikov.

34. člen
Svet sprejema sklepe z javnim glasovanjem, razen v primerih, ko zakon ali statut predvidevata tajno glasovanje. Tajno glasovanje se izvede v primeru volitev in razrešitev, če tako določa statut.

35. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok.

36. člen
Javno glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da se svetnike pozove, da se najprej izrečejo o morebitnih spremembah in amandmajih, nato o predlogu in nazadnje o predlogu, dopolnjenem s predhodno sprejetimi spremembami in amandmaji.

37. člen
Če član sveta ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. Ugovor se lahko vloži šele ob razglasitvi izida glasovanja. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika Sveta.

38. člen
Po vsakem končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in ga nato razglasi.

39. člen
Za tajno glasovanje o sklepih Svet imenuje komisijo, ki jo sestavljajo trije od navzočih članov Sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se pripravi 9 (devet) glasovnic, ki morajo biti enake velikosti, oblike in barve ter opremljene s pečatom Skupnosti.

40. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.

41. člen
Ko je glasovanje končano, volilna komisija, imenovana s strani Sveta, ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:

  • število oddanih glasovnic,
  • število neveljavnih glasovnic,
  • število veljavnih glasovnic,
  • število glasov “ZA”, število glasov “PROTI” in število praznih glasovnic,
  • izid glasovanja.

Po glasovanju in ugotovitvi rezultatov glasovanja predsedujoči objavi izid glasovanja.


 

V. Volitve

42. člen
Predsednik, podpredsednik in član predsedstva se volijo s tajnim glasovanjem, ki se opravi s pomočjo glasovnic za vsako funkcijo posebej. Svet imenuje izmed svetnikov tričlansko volilno komisijo. Za vsako glasovanje se pripravi 9 (devet) glasovnic, ki morajo biti enake velikosti, oblike in barve ter opremljene z žigom Skupnosti. Glasovnice vsebujejo imena in priimke kandidatov, pred katerimi stojijo zaporedne številke. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Po končanem glasovanju volilna komisija, imenovana s strani Sveta, ugotovi izid glasovanja. Ugotovitev izida glasovanja obsega:

  • število oddanih glasovnic,
  • število neveljavnih glasovnic,
  • število veljavnih glasovnic,
  • število glasov, ki jih je prejel vsak posamezen kandidat,
  • ime izvoljenega kandidata.

Svet razglasi izid volitev.

43. člen
O poteku vsake posamezne seje Sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu, opravljenem na seji, predloge, o katerih se je glasovalo ter sprejete sklepe. Arhiviranemu izvodu zapisnika se priloži kopija gradiva, obravnavanega na seji. Potrditev zapisnika se uvrsti na dnevni red naslednje seje Sveta.

VI. Javnost dela Sveta

44. člen
Seje Sveta so javne, razen v primerih, ki jih določata zakon ali statut. Javnost dela Sveta se zagotavlja z udeležbo predstavnikov javnih občil na sejah Sveta.

45. člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo vsa gradiva, o katerih se razpravlja na sejah Sveta.

 


 

VII. Prehodne in končne določbe

46. člen
Ta poslovnik začne veljati dan po sprejetju na seji Sveta.



Koper, 7. oktobra 2006 Predsednik
Alberto Scheriani