Palača Gravisi-Buttorai je eden najlepših primerkov baročne arhitekture v Kopru. Ima šest osi simetrije, v osrednjem, po zapovedih baročnega sloga močno poudarjenem delu se dviga dve nadstropji visoko. Okna v pritličju so majhna in pravokotna, prav tako pravokotna, a precej večja so okna v prvem nadstropju, ki jih krasijo lunete, timpanoni ter z balustradami ograjeni balkončki. Najpomembnejši reliefni okras je prav gotovo glavni portal, nad katerim sta vdelana plemiški grb in trifora. Na portalu, ki na levi strani vodi na vrt, je izpisana letnica 1664. Palača je s svojim pročeljem obrnjena na ulico Osvobodilne fronte, nekdaj imenovano Via degli Orti grandi.
Prostor, na katerem stoji palača Gravisi-Buttorai, je tudi sicer eden od najpomenljivejših v celotnem koprskem starem mestnem jedru, saj tu najdemo še druge stavbe, ki so v preteklosti pripadale vplivnim koprskim plemiškim in meščanskim rodbinam. Večina teh zgradb je bila sezidana v obdobju baroka, zato lahko predpostavljamo, da je Via degli Orti grandi doživljala svoj razcvet in z njim svojo največjo veljavo v okolju prav v 18. stoletju. Ulica – in torej tudi palača – se je nahajala na robu poličastega osrednjega dela koprskega otoka in je bila – sodeč po velikem številu gotskih najdb, odkritih v drugih palačah in tudi v bližini palače Gravisi-Buttorai – izredno pomembna tudi v starejših obdobjih.
Najstarejši zapisi o palači segajo v leto 1878, ko se kot njena lastnica omenja gospa Caterina De Gravisi, vdova po Giuseppeju Gravisiju. Sicer pa palača ni bila nikoli dokončana, saj njenega desnega krila niso zgradili.
Obnovljena stavba ima 731 kvadratnih metrov pokritih površin in obsežno dvorišče, kjer je bil nekoč vrt palače. V njej imajo svoj sedež Samoupravna skupnost italijanske narodnosti v Kopru, tukajšnja Skupnost Italijanov »Santorio Santorio«, športno društvo »ASCI« in Društvo za zgodovinske raziskave.